Malo delo - malo jelo, kakor kdaj ;-)
Zadnje čase se je pletla burna razprava glede študentskega oz. po novem malega dela. Med zastopniki študentske populacije so bili nekateri za, drugi pa proti novemu zakonu o malem delu. Šlo se je glede tega, da bi malo delo opravljali tudi upokojenci in ostali državljani.
Verjetno bi se nas kar večina strinjala, da je sedanje stanje glede statusa študenskega dela sistemsko nevzdržno. Da prek napotnic dela veliko "normalno" zaposlenih, da študenjtje v nedogled zaradi takega dela "vlečejo" status itd. Tudi delodajalci imajo raje cenejše študente, kakor dražje in na daljši čas drugače zaposlene.
Novi zakon zaradi tega "smrdi" delodajalcem, ker bi morali za študentsko plačati več. Hkrati jim "diši", ker bi lahko za krajši čas zaposlovali druge. Novi zakon tudi "smrdi" študentskim organizacijam, ker na račun sedanjega študentskega dela dobijo veliko sredstev, ki jih v primeru novega zakon ne bi.
Študentje so le sredi interesov vseh teh "kompanij" in gledajo na svoj interes - upravičeno. Nekateri bi radi zaslužili za študij, drugi za počitnice. Morem sklepati, da je težje in so na slabšem tisti, ki služijo za študij.
Tu smo pri prvi nepravičnosti sedanjega stanja, saj naj bi za šolanje študentov poskrbeli s štipendijami. Tu nastopi naša vrla država, saj je v letu 2009 kar 15 milijonov EUR, namenjenim štipendijam, ostalo nepodeljenih. To pomeni, da je ostalo nepodeljenih sredstev za še vsaj 6000 študentov (pri tem ne velja pozabiti, da je povprečna državna štipendija v letu 2008 znašala 175 EUR, MDDSZ pa je minimalne življenjske stroške posameznika ocenilo na 562,07 EUR)!
Država torej ne podeljuje zadosti štipendij!
Poleg tega je tu še ena "zadevica", da lahko nekdo ves čas študija, ki ga tudi ustrezno zaključi, dela preko študentskega servisa, pa se mu to ne šteje v delovno dobo. Se pravi, da bo moral štiri ali pet let dlje delati v starosti (če bo mogel). V času mladosti je na to lahko pozabiti, ne pa več, ko se bližaš šestdesetemu ali pa malo višjemu letu.
Zadnjič mi je en študent, ki dela prek študentskega dela, na moje mnenje, da kdaj bo pa dajal za penzijo, odgovoril, da lahko daje na stran sproti. Tudi mi je drug kolega poslal izračune, da se, če stalno varčuješ sam, to dosti bolje obrestuje, kakor če prispevamo v državno blagajno. Pa vendar - ko si na konju, je fino. Na realnih tleh je to teže.
Najbolj socialno vzdržna konstrukcija se mi kljub vsemu zdi v sklopu malega dela, kajti tistega "prišparanega" ti nihče ne more vzeti. O, ja, pač - pogoltna oblast.
Verjetno bi se nas kar večina strinjala, da je sedanje stanje glede statusa študenskega dela sistemsko nevzdržno. Da prek napotnic dela veliko "normalno" zaposlenih, da študenjtje v nedogled zaradi takega dela "vlečejo" status itd. Tudi delodajalci imajo raje cenejše študente, kakor dražje in na daljši čas drugače zaposlene.
Novi zakon zaradi tega "smrdi" delodajalcem, ker bi morali za študentsko plačati več. Hkrati jim "diši", ker bi lahko za krajši čas zaposlovali druge. Novi zakon tudi "smrdi" študentskim organizacijam, ker na račun sedanjega študentskega dela dobijo veliko sredstev, ki jih v primeru novega zakon ne bi.
Študentje so le sredi interesov vseh teh "kompanij" in gledajo na svoj interes - upravičeno. Nekateri bi radi zaslužili za študij, drugi za počitnice. Morem sklepati, da je težje in so na slabšem tisti, ki služijo za študij.
Tu smo pri prvi nepravičnosti sedanjega stanja, saj naj bi za šolanje študentov poskrbeli s štipendijami. Tu nastopi naša vrla država, saj je v letu 2009 kar 15 milijonov EUR, namenjenim štipendijam, ostalo nepodeljenih. To pomeni, da je ostalo nepodeljenih sredstev za še vsaj 6000 študentov (pri tem ne velja pozabiti, da je povprečna državna štipendija v letu 2008 znašala 175 EUR, MDDSZ pa je minimalne življenjske stroške posameznika ocenilo na 562,07 EUR)!
Država torej ne podeljuje zadosti štipendij!
Poleg tega je tu še ena "zadevica", da lahko nekdo ves čas študija, ki ga tudi ustrezno zaključi, dela preko študentskega servisa, pa se mu to ne šteje v delovno dobo. Se pravi, da bo moral štiri ali pet let dlje delati v starosti (če bo mogel). V času mladosti je na to lahko pozabiti, ne pa več, ko se bližaš šestdesetemu ali pa malo višjemu letu.
Zadnjič mi je en študent, ki dela prek študentskega dela, na moje mnenje, da kdaj bo pa dajal za penzijo, odgovoril, da lahko daje na stran sproti. Tudi mi je drug kolega poslal izračune, da se, če stalno varčuješ sam, to dosti bolje obrestuje, kakor če prispevamo v državno blagajno. Pa vendar - ko si na konju, je fino. Na realnih tleh je to teže.
Najbolj socialno vzdržna konstrukcija se mi kljub vsemu zdi v sklopu malega dela, kajti tistega "prišparanega" ti nihče ne more vzeti. O, ja, pač - pogoltna oblast.
Komentarji
Dodaj komentar